Pri partnerski terapiji naloga terapevta ni, da deluje kot razsodnik, ki ugotavlja, kdo ima prav in kdo ne. V vsaki situaciji sta obe strani odigrali svojo vlogo. Ključna je volja do raziskovanja, kako sta vsak po svoje prispevala k situaciji, ki vaju je pripeljala v terapijo.
Partnerski odnos se skozi čas spreminja, po začetni fazi zaljubljenosti oba posameznika pričneta spoznavati, da njun odnos poleg prijetnih stvari in občutkov sestavljajo tudi bolj resni dogodki, ki zahtevajo več prilagajanja in razumevanja. Vanj velikokrat vnašate tudi vsebine iz svoje preteklosti ali skušate od partnerja dobiti tisto, kar ste pogrešali v otroštvu.
Partnerski odnos je nekaj, kar je potrebno negovati, še zlasti v obdobjih, ko imamo manj časa drug za drugega - ko pridejo otroci, gradimo hišo, smo pogosto na službenih poteh ali smo postavljeni pred težke preizkušnje, kot je izkušnja neplodnosti in podobno. Prepričanje, da "je treba le malo potrpeti in počakati, pa se bodo zadeve same uredile", je zgrešeno in pogosto usodno za zvezo.
